Bolivijska policija je v torek zgodaj zjutraj na mednarodnem letališču Viru Viru v bližini Santa Cruza pridržala Eduarda del Castilla, nekdanjega ministra za vladne zadeve in predsedniškega kandidata. Del Castilla so organi pregona ustavili le nekaj minut pred načrtovanim vkrcanjem na letalo za Čile, od koder naj bi pot nadaljeval proti Kitajski. Po uradnih navedbah lokalnih medijev, vključno z dnevnikom La Razón, so ga aretirali zaradi domnevnega oviranja policijskih postopkov, vendar podrobnosti o specifičnih dejanjih še niso v celoti pojasnjene. Dogodek je sprožil burne politične odzive v državi, saj gre za vidnega politika, ki se je potegoval za najvišjo funkcijo v državi. Aretacija nekdanjega notranjega ministra v času politične nestabilnosti krepi napetosti med različnimi političnimi tabori v Boliviji. Pridržanje vpliva tudi na mednarodne odnose, predvsem v luči Del Castillovih načrtovanih potovanj v tujino, kar opozicija interpretira kot morebiten poskus umika pred sodnimi postopki v domovini.

Podpredsednik Bolivije, Edmand Lara, se je javno izrekel za nasprotnika vlade Rodriga Paza. Izrazil je podporo protestom, ki jih organizira Bolivijska delavska centrala (COB) proti umiku subvencij za gorivo. Lara je dejal, da bodo 'tirani padli'.

V Boliviji potekajo napeti dnevi zaradi splošne stavke in protestov sindikatov proti vladnim ukrepom. Policija je brutalno zatrla proteste rudarske federacije FSTMB in drugih sektorjev proti neoliberalnemu prilagajanju vlade. Stavko je razglasila tudi osrednja delavska organizacija COB, protesti pa so odgovor na dvig cen goriva.

Nova bolivijska vlada je izdala odlok, ki bo omogočil globalnim satelitskim internetnim podjetjem, kot sta Starlink ali Kuiper, zagotavljanje internetnega dostopa po vsej andski državi. Cilj je posodobiti tehnologijo in pospešiti počasne internetne povezave. Predsednik Rodrigo Paz je podpisal odlok, ki odpravlja omejitve, ki jih je socialistična vlada njegovega predhodnika Luisa Arceja uvedla mednarodnim satelitskim podjetjem. Lani je Arcejeva vlada zavrnila izdajo licence podjetju SpaceX, ki je lastnik Starlinka, zaradi skrbi glede varstva podatkov in nacionalne suverenosti.

V Boliviji so se sindikati, rudarji in pridelovalci koke mobilizirali proti vladni odločitvi o ukinitvi subvencij za gorivo. Centralna delavska zveza Bolivije (COB), največji sindikat v državi, je organizirala splošno stavko in proteste po vsej državi. Ukinitev subvencij je povzročila zvišanje cen bencina za 86 % in dizla za 162 %, kar je sprožilo nezadovoljstvo med prebivalstvom in opozicijo.

Bolivijski predsednik Rodrigo Paz Pereira je razglasil gospodarsko in socialno krizo ter napovedal odpravo subvencij za gorivo, kar bo povzročilo dvig cen. Dekret 5503 odpravlja subvencije za gorivo, kar bo vplivalo na življenjske stroške, saj so se cene osnovnih življenjskih potrebščin že povečale. Delavska zveza COB se bo sestala, da bi določila nadaljnje ukrepe.

Predsednik Bolivije, Rodrigo Paz, je razglasil »ekonomsko, finančno, energetsko in socialno izredno stanje« in odpravil subvencije za gorivo. Ukrepe so »aplavdirali« v ZDA.

Oblasti so Luisa Arceja aretirale v sklopu preiskave o domnevnih finančnih nepravilnostih, ki naj bi jih zagrešil med opravljanjem funkcije ministra za gospodarstvo. Podpredsednik države je aretacijo potrdil na družbenih omrežjih.

Bolivijski predsednik Rodrigo Paz je napovedal, da bo Bolivija odpravila vizume za ameriške državljane, ki potujejo v državo zaradi turizma ali posla. Cilj je spodbuditi trgovino in naložbe med državama. Bolivija si prizadeva tudi za sporazum o "odprtem nebu" z ZDA. Starlink bo lahko deloval v Boliviji.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

V Boliviji je s prevzemom predsedniškega položaja Rodriga Paza, ki je naklonjen gospodarstvu, končana 20-letna era levičarskih vlad. Paz je v soboto v parlamentu v La Pazu prisegel kot novi predsednik. Kmalu zatem sta Bolivija in ZDA napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov, ki so bili omejeni zadnjih 17 let. Bolivija se sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 40 letih.

Rodrigo Paz Pereira, zmerni reformator, je v Boliviji prevzel predsedniški položaj in s tem zaključil skoraj 20-letno obdobje. Država se sooča z velikimi izzivi v času krize.

Rodrigo Paz Pereira je bil v soboto inavguriran kot predsednik Bolivije, s čimer se je zaključilo skoraj 20 let vladavine levice. Paz je napovedal oster pristop glede hidrokarbur, vključno s kazenskimi postopki za "izdajo države" proti tistim, ki ovirajo logistiko.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj v Boliviji, kjer se sooča z gospodarskimi izzivi, ki ogrožajo njegovo vladanje. Napovedal je, da je dosegel dogovore o dobavi goriva in dolarjev. Opozicija spremlja njegovo približevanje ZDA.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa bo v petek potoval v Bolivijo na inavguracijo novoizvoljenega predsednika Rodriga Paza, ki bo nasledil Luisa Arceja. Ekvador je ob tem potrdil svojo zavezo nadaljnjemu krepitvi sodelovanja z Bolivijo.

Nekdanji guverner mehiške zvezne države Veracruz, Javier Duarte de Ochoa, je zaprosil za predčasno izpustitev iz zapora po osmih letih prestajanja kazni zaradi zločinskega združevanja in pranja denarja. Sodnica Ángela Zamorano Herrera preučuje možnost njegove predčasne izpustitve, saj je Duarte že prestal 95 % devetletne zaporne kazni. Tožilstvo je predstavilo 12 dokazov proti njemu, medtem ko je obramba predložila 24 dokazov in pričanj v njegovo korist. Sodnica bo odločitev sprejela naslednji teden.

Premier Ernesto Álvarez bo v petek, 7. novembra, v imenu predsednika Joséja Jeríja odpotoval v Bolivijo. Tam se bo udeležil inavguracije novega bolivijskega predsednika Rodriga Paza, ki bo potekala 8. novembra.

Predsednik Argentine Javier Milei se je v Miamiju udeležil America Business Foruma, kjer je delil oder z Donaldom Trumpom, Lionelom Messijem in drugimi globalnimi voditelji. Forum je zaključil ustanovitelj Amazona, Jeff Bezos. Na dogodku so sodelovali tudi María Corina Machado in Rafael Nadal.

Predsednik Boric se pripravlja na pot v Bolivijo, kjer bo prisostvoval slovesnosti ob prevzemu predsedniškega mandata Rodriga Paza. Pred tem bo Boric med 6. in 7. novembrom sodeloval na vrhu voditeljev COP30 v mestu Belém do Pará v Braziliji, kjer se mu bo pridružila tudi nekdanja predsednica Michelle Bachelet.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izrazila prepričanje, da se z izvolitvijo Rodriga Paza za predsednika Bolivije začenjata nova era reda, pravičnosti, blaginje in svobode v demokraciji tako za Bolivijo kot za Venezuelo. Paz je odgovoril venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga je obtožil agresije, in poudaril, da bo Bolivija podpirala demokracijo in svobodo.

Novoizvoljeni podpredsednik Bolivije, Edman Lara, je izrazil nezadovoljstvo, ker mu novoizvoljeni predsednik Rodrigo Paz ne odgovarja na telefonske klice. Lara je v videu, objavljenem na družbenih omrežjih, pozval Paza, naj se ne »napije moči« in opozoril, da je zdaj težko priti do njega. Lara upa, da se Paz ne bo pustil omamiti moči.

Novoizvoljeni bolivijski predsednik Rodrigo Paz Pereira je napovedal, da bo njegova vlada ponovno vzpostavila diplomatske odnose z Združenimi državami Amerike po skoraj dveh desetletjih prekinitve. To odločitev so pozdravile ZDA in osem držav Latinske Amerike, vključno z Argentino in Dominikansko republiko, ki v Pazovi zmagi vidijo prelom s preteklim obdobjem 'slabega gospodarskega upravljanja'. Podpora Pazu prihaja kot znak novega političnega cikla v Boliviji.

Novoizvoljeni predsednik Bolivije, Rodrigo Paz Pereira, je napovedal obnovitev diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike po nastopu svoje funkcije. Odnosi med državama so bili prekinjeni v času levičarskega predsednika Eva Moralesa. Paz Pereira, ki pripada desni sredini, s tem napoveduje preobrat v zunanji politiki države.

V Boliviji je Rodrigo Paz z zmago na volitvah končal dve desetletji vladavine levice. Evropska unija si prizadeva za novo obliko globalizacije, medtem ko se sooča z gospodarskim zaostankom za ZDA in energetsko krizo zaradi prepovedi uvoza ruskega plina, kar povzroča gospodarske težave.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

Rodrigo Paz, senator in nekdanji župan Tarije iz Krščansko demokratske stranke (PDC), je zmagal na predsedniških volitvah v Boliviji z 54,5 % glasov po preštetih 97 % glasov. Nasledil bo Luisa Arceja in končal skoraj dve desetletji vladavine stranke Gibanje za socializem (MAS).

V Boliviji poteka drugi krog predsedniških volitev, kjer se za glasove potegujeta desničarska kandidata, senator Rodrigo Paz Pereira in nekdanji predsednik Jorge Quiroga. Volitve bodo končale skoraj 20-letno obdobje vladavine socialistov.

Rodrigo Paz, kandidat desnega centra, je bil izvoljen za predsednika Bolivije. S tem se je končalo 20-letno obdobje socializma v državi. Paz je teoretik "popularnega kapitalizma".

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Tufan Erhürman, generalni predsednik Republikanske turške stranke (Cumhuriyetçi Türk Partisi), je po neuradnih rezultatih zmagal na predsedniških volitvah na Severnem Cipru. Erhürman je napovedal, da bo z Turčijo vodil tesne posvete glede zunanje politike. Predsednik Erdoğan je Erhürmanu čestital ob izvolitvi.

Po skoraj 20 letih vladavine socialistične stranke MAS (Movimiento al Socialismo), se v Boliviji obeta preobrat. Razdrobljenost MAS je privedla do tega, da se bosta v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo 19. oktobra, pomerila desničarska kandidata Jorge Quiroga in Rodrigo Paz. Država se pripravlja na konec socialistične dobe.

V Boliviji se bo v nedeljo odvila druga runda predsedniških volitev, ki bo po dveh desetletjih končala obdobje vladavine levice. V drugem krogu se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz Pereira in Jorge Quiroga. Predvolilna kampanja se je začela v ponedeljek, v zadnji fazi se kandidata trudita prepričati volivce v ključnih regijah.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je izjavil, da ne bo spodbujal glasovanja z ničelnimi glasovnicami v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal 19. oktobra. Prav tako ne bo podprl nobenega od opozicijskih kandidatov, ki se potegujeta za predsedniški položaj, Rodriga Paza in nekdanjega predsednika Jorgeja Tuta Quiroge.

Opozicijski kandidat Rodrigo Paz je povabil predsednika čilskega senata Manuela Joséja Ossadóma, da obišče Bolivijo in pojasni svoj predlog za legalizacijo nedokumentiranih vozil, ki je v Čilu sprožil kritike. Paz je Ossadóma pozval, naj ne podleže "umazani vojni" pred drugim krogom volitev v Boliviji. Polemika se je pojavila zaradi vprašanja avtomobilov "chutos" oziroma ukradenih vozil.

Pred drugim krogom predsedniških volitev v Boliviji se je predsednik Luis Arce srečal z opozicijskim kandidatom Rodrigom Pazom, da bi mu posredoval informacije o gospodarskem stanju države. Paz je pozval tudi Tuta Quirogo, naj odstopi od kandidature, da bi ustvarili vlado širokega konsenza.

Bolivijski predsedniški kandidat Jorge Quiroga Ramírez je napovedal, da bo prekinil več milijard dolarjev vredne pogodbe o litiju, ki jih je odhajajoči predsednik Luis Arce podpisal z Rusijo in Kitajsko. Quiroga je dejal, da teh pogodb ne priznava in da ne bodo odobrene. Bolivija se pripravlja na volitve, na katerih bi lahko dobila prvega ne-levega predsednika v zadnjih 20 letih.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je napovedal, da bo ostal v Boliviji, da bi se boril proti neoliberalcem in korupciji. Njegova izjava je prišla po potrditvi izida splošnih volitev, ki kažejo na drugi krog glasovanja med opozicijskima kandidatoma Rodrigom Pazom Pereiro in nekdanjim predsednikom Jorgejem Tutom Quirogo.

Uradni izidi volitev v Boliviji so potrdili drugi krog med Rodrigom Pazom in Jorgejem 'Tuto' Quirogo. Slednji je zavrnil povabilo predsednika Luisa Arceja na srečanje o gospodarskih razmerah v državi, rekoč, da Arce želi prenesti odgovornost na predsedniške kandidate.

V Boliviji se po skoraj popolnem preštetju glasov na predsedniških volitvah obeta drugi krog, v katerem se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz in Jorge "Tuto" Quiroga. Gibanje za socializem (MAS), ki je državo vodilo od leta 2005, je doživelo zgodovinski poraz in prvič v dvajsetih letih ne bo vodilo države. Ta politični preobrat naj bi bil v korist ZDA.

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

Komisija III indonezijskega parlamenta je potrdila Inosentiusa Samsula kot kandidata za ustavnega sodnika, ki bo zamenjal Ariefa Hidayata, ki se bo upokojil. Samsul želi izboljšati javno dojemanje ustavnega sodišča in se izogibati kontroverznim odločitvam. Članica komisije iz frakcije PDIP je Samsula opozorila na pomembnost njegove nepristranskosti do parlamenta.

Po dvajsetih letih vladavine MAS (Movimiento al Socialismo) se bosta v Boliviji v drugem krogu predsedniških volitev pomerila kandidat centra Rodrigo Paz Pereira in nekdanji desničarski predsednik Jorge 'Tuto' Quiroga. Quiroga je napovedal, da bo kampanjo za drugi krog, ki bo 19. oktobra, začel iz nič. Volitve potekajo v času globoke gospodarske krize in razdeljenosti tako na levi kot v opoziciji. Analitiki že ugibajo, ali ta politični preobrat napoveduje podoben scenarij za Argentino na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2027.

Po prvih projekcijah rezultatov predsedniških volitev v Boliviji se obeta konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Kandidat desnega centra, senator Rodrigo Paz, je v prvem krogu osvojil 31 odstotkov glasov.

Senator Rodrigo Paz iz Krščansko-demokratske stranke (PDC) vodi na predsedniških volitvah v Boliviji s 32,2 odstotka glasov, kar nakazuje na zgodovinski poraz levice. Projekcije kažejo, da bi to lahko pomenilo konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Drugi kandidat desnice, Jorge “Tuto” Quiroga, je prejel 27 odstotkov glasov.

V Boliviji se obeta drugi krog predsedniških volitev, saj po valgdagsmålingu noben od kandidatov ni prejel dovolj glasov za zmago. Rodrigo Paz, kandidat krščansko-demokratske stranke (PDC), je presenetljivo prejel največ glasov, in sicer 31,3 odstotka, glede na valgdagsmåling televizije Unitel TV. V drugem krogu se bosta pomerila dva opozicijska kandidata.

Po preštetih 92% glasovnic se je potrdil drugi krog bolivijskih volitev med desnosredinskima kandidatoma. Rodrigo Paz Pereira iz Demokrščanske stranke je prejel 32,1% glasov, Jorge "Tuto" Quiroga iz Svobodne zveze pa 27%. Socialistična stranka MAS ni zmagala na volitvah prvič po dvajsetih letih.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.